It tastes like death, but it looks like fun

Gost

počasi se je sprehajal po pisarni za njegovo uro terapije, ali karkoli je že to bila. sicer je nadvse preziral vse ljudi ki so tu delali, mogoče zgolj zaradi tega ker so bili sami še veliko bolj zjebani kot pa on sam, vendar ta ura ga nikoli ni motila. bila je njegova ljuba cheryl, ki je v bistvu prekrivala veliko več stvari kot pa bi si človek mislil – navsezadnje, fukati s glavo te ustanove je prineslo precej koristnih informacij o njihovih uslužbencih, pa tudi če je moral se pretvarjati da nadvse uživa ob pogledu tiste jebene starke ki ga zdaj ne vabi več v svojo pisarno toliko, kolikor ga je poprej. pa vendar, izvedel je dovolj da lahko precej uživa ob pogledu tistih neusmiljenih kritičnih primerov, ki mislijo da delajo svet toliko lepši ker zdravijo ljudi s težavami, in mislijo da bodo s tem popeljali svet do neskončnih mavric in čudovitih stvari in bodo vsi živeli lepo in mirno. vsi so bili primitivni, popolnoma vsi, in če ne bi se zavedal dejstva da bi ga najbrž poslali v zapor s samimi moškimi ki so imeli raje vagino kot pa kurca, bi celotno ustanovo požgal do tal, vključno s vsemi primitivnimi primeri ki so se nahajali v njej. nasmejal se je sam pri sebi, ter namesto da bi se usedel na kavč ter se pripravljal na to da se bo 'odprl svetu', je raje iz žepa privlekel cigarete, ter si kar se da hitro prižgal konec le-te. pa saj ne, da je zdaj izpadel kaj več zaradi tega, vendar je vedel kako bo sprovociral rjavolasko, kateri je pripadala da pisarna, prav tako pa je enostavno užival ob tistemu prijetnemu občutku, ki ga je vedno dobil ko je vase vdihnil dim, ter s tem potešil tisto potrebo po tem da razbije vse skupaj. sicer še zdaleč ne tako čudovito kot pa ena njegovih mamljivih tablet, a danes je moral biti priseben. imel je nek poseben načrt v mislih, in kolikor je vedel bo ga le stežka izvedel, če bo se smejal kot neumnež in se tako odpiral svetu kot najbolj neintelektualen neumnež kar ga je svet poznal. kakorkoli, točno je vedel kaj je bilo z njegovo pomočnico ali karkoli je že bila narobe, točno je vedel kakšne kvote je imela ker je vse prebral v njenih čudovitih dokumentih ko si je glava te ustanove privoščila cigaret po seksu. tako je točno vedel kaj mora reči, ter kaj mora narediti da bo to nič sluteče bitje uničil vsaj malce bolj – zakaj? predvsem zaradi lastne zabave, glede na to da je bil to še edini način kako se je zares lahko zabaval tukaj. večina deklet je bilo lahkih in večina fantov hetero. pogledal je proti vratom, ko je zaslišal neke stopinje, a po nekaj trenutkih se še ni zgodilo nič. začelo ga je zanimati ali zanalašč tako manjka, ali karkoli je že bil razlog k temu da ni bila točna kakor običajno, vendar to ga je še bolj razveselilo. vrgel je ogorek od cigareta na tla, ter ga pohodil, navsezadnje še vedno ni hotel pristati nekje za rešetkami, čeprav bi ga najbrž označili kot psihično motenega če bi že vedeli da je iz umobolnice. znova je začel počasi stopati po sobi, ki pa je bila zdaj veliko bolj dimna kot pa je bila prej, in ko je že mislil da bo minilo pol ure od tega kar bi se mogla njegova terapija začeti, je zaslišal kako je nekdo le stopil skozi vrata. »živijo, draga,« jo je pozdravil ter se nasmejal. »kakorkoli, zamujaš,« je še dodal, ter začel stopati vedno bolj blizu. s prsti se je počasi dotaknil njene nežne ličnice, in namesto da bi ga bilo sram ali karkoli, je počasi drsel do njenega vrata ter do njene bele uniforme, ki je bila vedno popolnoma odvečen kos oblačila. kakor vse ostalo v bistvu. »in veš, da sem dobil novega sostanovalca? en čudak s psihičnimi motnjami v bistvu, in zdi se mi da te pozna od nekod, glede na to da govori kako čudovita oseba si in da je popolnoma očaran nad tabo in da se bo ubil če te ne bo videl. saj sem ga hotel prinesti sem, a so ga kar hitro spravili ven iz te umobolnice. sem mu še mislil dati tablete, glede na to da te prejšnji teden ves teden ni bilo, in je kar hrepenel po tem da bi se ubil, a nekako ti nisem mogel tega narediti,« je začel s popolnoma nedolžnim glasom razlagati o popolnoma banalnih lažeh ki so temeljile na resničnih zgodbah. ah, kako čudovite so bile te igre, ki so popestrile življenje.

tagged is the oh-so-lovely cheryl, there are 766 words in this post and sorry, it's a bit lame-ish, I hope you can work with it :3 oh, and i'm listening to florence + the machine for inspiration.

this post is for awesome zachary. there are exactly 676 words and for inspiration i'm listening to edge of glory by lady gaga. oprosti, ampak prej ti nisem utegnila odpisat. i'm so sorry for waiting but anyway, let's get this party started!

pogledala je v beležko, čeprav je še predobro vedela kateri izmed pacientov je naslednji. zachary cole morgan, je z neberljivo pisavo pisalo na svetlem zmečkanem papirju zdaj že skoraj uničene beležke, ki jo je cheryl uporabljala že na faksu.zavila je z očmi in se počasi odpravila iz vedno skrbno pospravljene pisarne, ki je kazala popolno nasprotje njenega karakterja. knjige so bile vedno zložene po abecedi, tla kristalno čisto, knjige in papirji na mizi so bili zloženi na kupe glede na pomembnost - na kratko, vse je bilo na svojem mestu. vsega tega pa ne bi mogli trditi za cheryl. njeno življenje je imelo vedno manj smisla in še tistih nekaj ur, ki jih je imela s pacienti je ponavadi porabila zato, da se je z njimi dajala dol na udobnem vedno pospravljenem kavču v kotu sobe. tukaj so bili vsi obsedeni s seksom, tudi, če so sem prišli zaradi motenj hranjenja ali poskusov samomora, na primer. tako je bilo in v takšne ljudi jih je spremenil svet, v katerega so jih strpali tisti, ki se jim več ni dalo ukvarjati z njimi. cheryl je vedela, da je bilo tako, čeprav si je tako kot drugi tudi ona marsikdaj zakrivala oči pred kruto resnico, ki je bila onkraj njenega sanjskega sveta v katerem je živela in v katerem ni bilo nič hudega, če si včasih prestopil mejo dovoljenega.

vase je vdihnila močan cigaretni dim, ki ji je bil zadnje čase tako zelo domač in edini, ki jo je lahko rešil pred težavami, ter zaprla beležko. ''kdaj bo že konec tega do konca zajebanega dne,'' je rekla sama pri sebi in pohodila cigareto, ki jo je ravnokar do konca pokadila. ja, njen dan je bil zagotovo do konca zajeban, kot ga je sama poimenovala. navsezgodaj zjutraj je osebje imelo sestanek na katerem naj bi ona predavala o novi metodi zdravljenja, ki so jo uvajali (in za katero je bile cheryl prepričana, da se ne bi nikoli obnesla, čeprav je svoje mnenje raje zadržala zase), ona pa se je pozabila pripraviti in je zato eno uro na pamet govorila o stvareh, o katerih ni imela niti najmanjšega pojma. kasneje je imela skupno terabijo s tremi norci, ki so trdili, da so prejšnji dan znova videli boga in jim rekel, da morajo izpolniti ne-vem-kakšno nalogo, sicer bodo vsi odšli v pekel. cheryl ni bila verna in ji je bilo zato tudi vseeno ali bodo tisti trije kreteni na koncu pristali v peklu ali nebesih, vseeno pa jih je morala celo dopoldne gledati in poslušati njihove izmišljotine. za nameček pa je nato še izvedela, da je vodstvo ukinilo brezplačna kosila za osebje, kar je pomenilo, da je že ves dan stradala. dan res ni bil najbolj bleščeč, ampak v njeni beležki je bilo za ta dan zapisanih še kar nekaj imen pacientov, zato ji ni preostalo drugega kot, da se je odpravila po praznem hodniku in poslušala odmev njenih trinajstcentimeterskih pet.

ko je prišla do vrat njene pisarne je za trenutek postala in pogledala na uro. ''sranje, zamujam,'' se je znova pogovarjala sama s seboj. vedela je, da bo zachary to takoj opazil. tega človeka je poznala bolje, kot bi si lahko mislili. bil je eden izmed vse manj redkih tukaj, ki so bili obsedeni s seksom. hkrati pa so to bili tudi edini pacienti tukaj, ki jih je cheryl razumela, saj jim je bila tudi sama zelo podobna. odrinila je vrata in se znašla v svetli sobi, polni pospravljenega pohištva, knjig in papirjev. ''pozdravljen,'' je poskušala biti uradna. njegov pristop jo je popolnoma zmešal in za trenutek se je skoraj prepustila njegovemu telesu. ampak ne, na srečo je ni zmedel in zato je ostro in uradno nadaljevala: ''torej, pri čem sva že končala prejšnjo terapijo?'' hkrati je tudi ignorirala njegovo pripoved o njegovem novem sostanovalcu. ko je bila ob njem je težko ostala zbrana in tudi tokrat je bilo tako. kar predstavljala si je, kako ga se strastno poljubljana na kavču, na katerem je zdaj sedel on. ampak, saj je bila vendar ona tista, ki je tukaj narekovala pravila, kajne?