pia emma calvarez
 eating disorders 
Število prispevkov : 21
Join date : 27/11/2011
 |  Naslov sporočila: CAN YOU MAKE MY LIFE EASIER? Pon Feb 27, 2012 7:34 am | |
| Kot ponavadi je sedela v svojem kotu v dnevni sobi in se ni zmenila za nič in nikogar. še vedno ji je bilo vseeno, da je tukaj, vseeno ali kdaj pride od tukaj. njeno življenje je tako že uničeno odkar so jo zaprli sem. samo naj ji kdo reče besedico in spet bo začela kričati in razsajati po psihiatriji. tako ali tako so jo v takšnem stanju že bili vsi navajeni. če je minil dan brez izgredov so bili vsi prav srečni in že je poslušala zgodbe, o tem kako ji gre na bolje in bo kmalu lahko odšla. pa vendarle je bilo vse laž. imela je občutek, kot da nikoli ne bo izginila od tukaj. v roke je vzela medvedka, ki ga je prinesla že od doma. mama jo tako ali tako obišče samo enkrat mesečno. še lastna mama se je sramuje. najbrž vsem govori, da je na počitnicah na floridi pri akšni izmišljeni teti. ampak tudi za to ji je bilo že vseeno, kot za lanski sneg. Boli jo kurac, kaj pa so jo zaprli v to prekleto ustanovo. vstala je in pri tem opazila številne nelagodne poglede. seveda, bila je pravi zmaj na tej psihiatriji. čeprav ni bila nora. samo sovražila je, da jo ves čas hranijo, toliko ravno, da ji hrane ne bašejo v usta. postalo ji je slabo, vendar sumljivo bi bilo, če bi zdaj na vrat na nos tekla na wc. ne, mora se kontrolirati! sicer jo bodo zaprli na zaprti oddelek. muka.
ozrla se je po sobi. sicer ni želela sklepati nikakršnih prijateljstev, pa vendarle je v kotu sedel fant, ki je kar privlačil njen pogled. videti je bil namreč prav tako osamljen, kot je bila sama, prav tako zgubljen. skušala si ga je bolj ogledati, vendar nikakor ni ugotovila, zakaj je tu. previdno se je prebila do njega. ostali, ki so bili v prostoru so kot kure brez glave bežali pred njo, kot da se ji bodo pognali rogovi in bo začela bruhati ogenj. fant pa je še kar sedel tam in bil videti, kot da svet okoli njega ne obstaja. sedla je zraven njega, oba sta še vedno molčala. seveda, psihiči, med katere sta onadva očitno sodila, težko navežejo pogovor eden z drugim.
"še ena izgubljena duša?" je čez nekaj časa vendarle vprašala, čeprav se kakšnega posebnega odgovora ni nadejala. tako sta oba sedela v kotu in gledala v isto smer, čeprav je bila tam ravno stena. pia si je predstavljala na steni njeno novo življenje. prišla bo iz bolnišnice in se imela krasno. popolnoma na novo bo zaživela. ob tem je nekajkrat srečno zavzdihnila. pa vendar jo je glodal tisti občutek krivde. morda bi že nekajkrat lahko odpla od tu, pa je s svojim obnašanjem vedno znova vse pokvarila. ampak, če je bil pa tako super občutek, ko je popizdila in so vsi prestrašeno bežali pred njo, vključno z zdravniki in bolničarji.
"zakaj si torej tukaj?" se je vendarle opogumila in vprašala neznanca zraven nje. morda se bo tako le opogumil in ji zaupal kakšno informacijo več o sebi. ob tem je imela nekaj časa, da si ga je podrobno ogledala. bil je videti prav normalen tip, za katerega bi se zunaj te zmešane ustanove gotovo teple vsa dekleta v mestu. kul, hladen in zelo čeden na pogled. na njem je bilo nekaj skrivnostnega. spet se je zazrla v steno, vendar je tokrat sploh ni opazila. bila je čisto zatopljena v smoje misli.
sorry za lame post, samo res nimam neke ful ideje, bojo naslednji boljši  |
|
