Gost
Gost
 |  Naslov sporočila: PERCHANCE TO DREAM Čet Nov 03, 2011 1:09 am | |
| jacqueline marie anderson  nineteen :: crazies :: quiet :: fragile :: dreamy Najbolje, da začnemo kar lepo na začetku. Jacqueline se je rodila povsem povprečnima človekoma, ki sta imela povprečno plačo, povprečno stanovanje in nasplošno tudi precej povprečno življenje. Bila je tudi edinka in starša sta ji vedno posvečala ravno dovolj pozornosti. No, zdaj pa se verjetno že sprašujete kako za vraga je lahko iz takšnega odzadja nastalo povsem zjebano dekle, kot je Jacqueline. Resnica je, da se je vse začelo, ko je prišla v najstniška leta. Začela je eksperimentirati z drogami, pila ogromne količine alkohola in spala skoraj s vsakim, ki je prišel mimo. Vendar pa je zaradi tega še ne bi mogli obsoditi za noro, konec koncev je to bolj tipična najstnica tu naokoli. Največji užitek ji je bila moška družba, ni imela visokih standardov, položila bi takorekoč kogarkoli, se provokativno oblačila in še kaj. Tako je bilo le vprašanje časa kdaj bo zašla v težave. In res se je na neki zabavi cel večer zabavala z nekim temnolascem - flirtala brez sramu in še kaj več. Ni pa pričakovala, da ji bo sledil na poti domov. Tisti večer nekako ni bila za akcijo, bolela jo je glava in čimprej si je želela domov. To pa seveda ni bilo kaj je imel sam v mislih in pretepel jo je ter posilil. Lahko bi rekli, da od takrat naprej Jacqueline nikoli več ni bila enaka. Povsem se je zaprla vase, ni govorila z nikomer, poleg tega pa naenkrat več sploh ni mogla spati. Vsakič, ko je zaprla oči, so se ji namreč pred njimi odvijali prizori tiste noči, grozljive slike in nočne more. Tako preprosto ni več hotela spati, kar je vodilo v kronično obliko insomnie, ki naj bi nastala zaradi nje same in pa tudi zaradi posttravmatičnega sindroma. To pa seveda ne pride brez posledic. Začela je halucinirati, duševno je bila povsem izčrpana, tudi njene mišice niso delovale kot bi morale... Starša sta seveda vse skupaj hitro opazila in jo sprva poslala k psihiatru, čeprav nista nikoli izvedela pravega vzroka. Psihiater se je po kakšnem mesecu odločil, da ji sam ne more kaj dosti pomagati in potrebuje profesionalno pomoč, zaradi česar se je znašla tukaj. Odvrača vsa zdravila, ki bi ji pomagala pri spanju, ker preprosto noče zapreti oči, kar jo vedno bolj vodi na rob prepada. Edina stvar v kateri najde uteho je majhna skicirka, ki jo ima vedno ob sebi ter vanjo kar naprej riše. In bog ti pomagaj, če bi ji to skicirko slučajno želel vzeti ali pogledati. Razen ob takih trenutkih, pa je sedaj čisto mirno ter tiho dekle, vedno nekoliko zasanjano. Cele dneve samo riše, posluša glasbo in bere. Nikoli ne bi mogli ugotoviti, da je to ista oseba, ki je bila srce in duša zabave. Ni prepirljiva ali agresivna (razen kadar se tiče njene skicirke), se je pa z njo tudi težko pogovarjati, ker ni ravno zgovoren človek. Včasih ima zaradi svoje nespečnosti razne privide, ko lahko dobi razne panične napade in takrat res težko odgovarja za svoja dejanja. Sicer pa bi bilo to zaenkrat to, uporabite jo za kakršnekoli zadeve, zaželeno je čim več drame.  |
|
