bil je na pomirjevalih, in počutil se je dobro. v bistvu je njegova glava prvič delala proti temu, da je bil popolnoma potreben, ampak je prvič, zares prvič ravnal po tem da je delal nekaj prav. bolel ga je kurac za to, ali bo danes pofukal žensko, čeprav mu je že bilo vse dano na pladenj. v roki je držal tisto dozo pomirjeval, kolikšno je človek potreboval da se ubije, kar mu je dalo v trenutku občutek da je jeben bog. navsezadnje, če bi dal otroku to, da splakne po svojem grlu bi umrl. lahko bi bil morilec, in dejansko odločal o tem ali človek živi ali ne, kar je bilo skoraj boljše kot seks. a po drugi strani, tako ali tako je že bil jebeno nemoralen – silil je ženske, jih opajal z nekimi lažnimi besedami ali alkoholom ter jih pofukal kot neko žival. naj bi šel še v to skrajnost, se počutil še bolj neumnega in primitivnega, ter naj ga še po neki možnosti zaprejo nekam ker je pač želel po eni strani pomagati sočloveku k temu da naredi samomor, ker bi ga odrešil, a po drugi strani enostavno ni hotel videti kako oseba umira? stresel je glavo, navsezadnje jebeno ni bil moralen in mu ni bilo mar. enostavno mu ni bilo mar za soljudi, glede na to da so vsi bili obsojeni na to da živijo neko normalno življenje kjer je največji cilj da dosežeš neko družinsko življenje in imaš tako imenovano ustaljeno življenjsko pot, kar je z drugimi besedami pomenilo da hočeš umreti ker je jebeno dolgčas, vsi ljudje ki so pa strmeli k čemu drugemu, so se pa enostavno znašli tukaj, kjer so se dogajale še bolj bolne stvari, kot pa bi si človek sprva zamislil. nihče sicer ni umrl, kar bi bilo za pričakovati glede na kontrolo ki so jo včasih prakticirali, a to je bilo mogoče enkrat na mesec. sam si je lahko spraznil jajca kdaj se mu je zahotelo, če je bil odkrit, in glede na to da je to že večkrat naredil s samo glavo ustanove, je bila precejšnja zmeda o tem ali bo sploh kdo se ozdravil ali ne. toliko o dobrem izkoriščanju denarja. dvignil se je iz ležečega položaja, ko je kar naenkrat slišal korake in avtomatsko skril stekleničko v žep, po eni strani najbolj ter po drugi strani najmanj očiten prostor, sploh. čeprav je vedel, da bo skozi vrata stopila rjavolaska, s katero se že druži precej časa, glede na to da sta skoraj isti čas začela v tej norišnici, in da ji je vedno priskrbel pomirjevala, nazadnje pa obljubil dozo ki jo bo ubila, sama je pa to vračala vse z umazanim seksom. le da pri nje je bila ta razlika – pri nje ga je dejansko skrbelo za to, ali je vse skupaj dobro ali ne, navsezadnje je bila tako zelo krhka. tako krhka se mu je zdela pod prsti in ko jo je tako gledal kako se mu je približevala, mu je skoraj zastal dih. zgrožen sam nad sabo, je še tesneje stisnil tisto stekleničko tablet v žepih, ter se ji skušal nasmehniti, čeprav vsega kar je bil zmožen je bil le nek kisel nasmešek. »živijo, brigitte,« je rekel kar se da hladno, ter jo skušal poljubiti nazaj. misel na to, da ji bo ravno podal smrt, ter se igral nekega jebenega boga za eno uro dokler je ne bo pobralo, ga je gnusila. jebemti, ni bil bog da bi se kar tako lahko igral z življenji, še na sploh ne punčkam ki jih je drugače fukal, ne pa ubijal. globoko je zadihal, ko se je njena roka znašla pod njegovo majico, le da ni bil tisti popolni učinek glede na to da je vse skupaj še vedno skrival. točno je vedel da se bo zabava počasi končala, in da bo zahtevala druge stvari, boljše stvari, ne samo njega. navsezadnje je vedel da najbrž je navaden izmeček zanjo, ter da skozi vse to sploh ne bi šla skozi če ne bi vedela da bi ji lahko enkrat vzel ta kurčeva pomirjevala. »misliš to?« je vprašal ter povlekel ven stekleničko tablet, ki bi ji mogle dati večen spanec, a namesto da bi jih podal kar v njene roke, jih je trdno držal v roki, sam pa se skušal otresti njenega objema. »glej, ne. enostavno preveč pizdarij bi bilo da bi ti jih kar tako dal. zdržal sem s pomirjevali, a ne dam ti te količine, pod nobenim pogojem. jebemti, cela si mrzla,« je še dodal, ter jo skušal pogreti z kratko odejo ki je bila na njegovi postelji. »pa ne delam to iz sebičnih razlogov, da se razumeva. ampak samo poglej se, dvajset let si samo stara, ne prekleto mlajša od mene ali karkoli, ampak sigurno, sigurno se bo našel nekdo ali nekaj kar te bo rešilo iz tega kurčevega sranja. ne govorim zdaj da te bodo tukaj magično ozdravili, a definitivno je nekaj v tistem realnem svetu, ob čemer se ne boš hotela takoj ubit,« je še dodal, ter jo skušal še bolj poviti okoli odeje. če bi se v tem trenutku pogledal v ogledalo, se najbrž sploh ne bi prepoznal. kdo sploh je zdaj?


tagged is the lovable brigitte, there are 859 words in this post and lame-ish, sorry >< upam da si začneš kaj :3 oh, and i'm listening to yann tiersen for inspiration.