hi and welcome to hate me hard honey blah blah blah all this stuff comes here!!


the chatbox comes here!



name here!
name here!
name here!
credits come here!! don't be afraid to make it a little longer

Share | .
 

 sitting in the grass and be okay because of you

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo

christian skyler jordan

avatar
addicts
addicts

Število prispevkov : 28
Join date : 03/11/2011

ObjavljaNaslov sporočila: sitting in the grass and be okay because of you   Sob Nov 05, 2011 3:51 am

    strmela je v travno bilko nepravilne oblike in zbledele zelene barve, ki se je komaj opazno premikala v lahni sapici. na njej ni bilo nič zanimivega, vendar ji je prav to pritegnilo pogled ter ga prikovalo nase, da ga nikakor ni mogla odmakniti. ena izmed posledic nepremičnega pogleda je bila tudi veliko odvečne energije, ki jo je morala nekako porabiti, sicer bi jo razgnalo. in kaj je boljšega kot razmišljanje? vendar se je pri njej pojavila neka čudna sovražnost do kakršnekoli oblike razmišljanja, zato se ga je poskušala kolikor se je dalo izogniti. kljub temu pa so obstajali trenutki, ko si ni mogla pomagati in se je popolnoma zatopila v vnovično premlevanje dogodkov, ki so se zgodili tistega prelomnega dne šest let nazaj. spominjala se ga je živo, kot bi se zgodilo včeraj in prepričana je bila, da ga tudi nikoli ne bo pozabila. v mislih je obnavljala dogodke, še posebej prvi trenutek, ko so ji povedali, da je njen brat v zaporu zaradi prekupčevanja z mamili. takrat ji je srce dobesedno počilo in začela je jokati kot dveletna punčka. pozneje so ji povedali, da se je preprosto zgrudila na tla in hlipala, solze pa so ji kot dva majhna slapa tekle po licih. zdaj je bila vesela, da se tega ne spominja prav dobro, kajti drugače bi se počutila še bolj ponižano kot se že. kajti niti takrat niti zdaj ne more razumeti, kako jo je lahko kdo pripravil do takih solz... odgovor je sicer kar na dlani, pa vendar: mar je bila res tako zelo navezana na josha ali pa je bila samo toliko odvisna od njegove bližine in skrbi, da se je zlomila ko je izvedela, da ga ne bo več ob njej? vprašanje se ji je sukalo po glavi, vendar nanj ni vedela odgovora. morda ga je takrat, daleč nazaj ko je bila še komaj 14 letna punca, a zdaj ga zagotovo ne. in ga tudi ne bo - razlika med navezanostjo in odvisnostjo od nekoga niti ni bila tako velika, kar ji ni prav nič pomagalo. torej se je izvlekla iz neskončnega vrtinca misli in se spet posvetila realnemu svetu, tokrat se je zastrmela v svoje oguljene sneakerje črno-zelene barve. preučevala jih je tako zagreto, da se sploh ni zavedala okolice, kar je pomenilo da ni videla pogledov, ki so ji jih namenjali mimoidoči fantje, niti njihovih opazk, ki so bile večinoma na temo 'pikica, kako rad bi te pofukal'. in tudi blede temnolaske verjetno ne bi opazila dokler se ne bi odpravila nazaj, če je ta ne bi po rami oplazila s svojo majico. ob dotiku blaga se je zdrznila in se zazrla v punco poleg nje. preden je spregovorila si jo je nekaj časa z zanimanjem ogledovala, nato pa grobo - kar je nakazovalo njeno slabo voljo ob motečem objektu v njeni bližini - vprašala: "kdo si?" če bi bila boljše volje, verjetno ne bi tako začela, vendar je imela punca na žalost tako nesrečo, da je na abigail naletela v enem njenih težjih trenutkov, kar ni pomenilo nič dobrega. "in niti ne poskušaj lagati - vedela bom. če pa si kakšna psihijatrinja prosim spizdi nazaj v svojo pisarno in ostani tam. nič mi ne bo pomagalo." je še zabrusila za vsak slučaj ter se nadvse sovražno zazrla v njeno bledo obličje. temnolaska je imela lep obraz, nekoliko eksotičen in prelepe temne lase skoraj nedoločljive barve, ki so ji umirjeno padali na ramena v rahlih in komaj opaznih valovih. oblečena ni bila nič posebnega - nasprotno od abigail, ki je imela na sebi precej izzivalna oblačila, kot ponavadi ko se je odpravila ven.

    tagged is the amaizing hades and in this post are exactly 600 words. for inspiration i listen to rihanna ft. calvin harris - we found love. and sorry for veeeeeeeery lame and short post. my starts aren't good too.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil

Gost


Gost


ObjavljaNaslov sporočila: Re: sitting in the grass and be okay because of you   Ned Nov 06, 2011 2:52 am

Joj, kako si je želela, da bi bila spet v svoji deželi. Obiskala je ni že skoraj ves teden. Seveda je poskušala. Že večkrat. Zamižala je, si z rokami prekrila obraz in si v mislih predstavljala tiste sončne doline... in otok, in njeno vilo. In potem je polna upanja odprla oči in skoraj zajokala, ko je ugotovila, da je še vedno na natanko istem kraju kot je bila prej. Počasi jo je začenjalo skrbeti. Kaj če ne bo mogla nikoli več obiskati svojih prijateljev tam? Ali se sončiti, ali plavati, ali... Kaj če je za vedno obtičala v tej sivi, dolgočasni ustanovi z ljudmi, ki jih je sovražila? V edino uteho so ji bila razna mistična bitja, ki jih je na srečo še kar videvala. Sicer jih je bilo manj, vendar... vsaj niso popolnoma izginila, tako kot njena dežela. Brcnila je v zrak, nato pa se vrgla v travo in se zastrmela v nebo. Bilo je lepe modre barve, posejano z nekaj belimi puhastimi oblački. Ko ga je Hades tako opazovala, je že skoraj začela verjeti, da je to nebo njene dežele. Da se je vrnila. Skobacala se je v sedeči položaj, se ozrla naokoli, zavzdihnila in se vrgla nazaj na hrbet. Še kar je bila na ozemlju klinike in okoli nje je bilo še vedno ogromno ljudi. Ljudi, ki jih je sovražila, ker so bili tako prekleto zlobni. Gledali so samo nase, mislili so samo o sebi in sami sebi so se smilili, čeprav njihova življenja sploh niso bila tako prekleto slaba. S temi mislimi je Hades ležala na mehki travi, poslušala redko ptičje petje in opazovala nebo, ki je bilo tako podobno nebu v njeni deželi. Ni vedela koliko časa je minilo preden se je skobacala na noge. Lahko da so bile minute, mogoče pa tudi ure. Počasi se je napotila nazaj proti kliniki z očmi prilepljenimi na majhnega zmaja, ki je delal kroge nad bližnjim drevesom. Bil je prečudovite rdeče barve, njegovi dolgi ostri kremplji pa so bili srebrni in svetleči. Videti so bili nevarni. Hades je za vsak slučaj pospešila svoj korak in ker ni gledala kod hodi se je skoraj zaletela v neko dekle. Na srečo ji je uspelo stopiti na stran, ampak očitno ne dovolj hitro. Dekle se je namreč ustavilo in jo premerilo s pogledom steklega psa. No, vsaj Hades se je zdel pogled podoben pogledu, ki ti ga nameni kakšna zverina preden te napade. In psi navadno napadajo takrat ko imajo steklino. Seveda obstajajo tudi izjeme, ki pa jih je resnično brezzvezno omenjati. Stopila je korak nazaj. Pomislila je, da v nekaterih trenutkih previdnost resnično ni odveč. "Hades", je tiho odgovorila na precej napadalno vprašanje, ki ji ga je postavila neznanka. "Nisem psihiatrinja." Se je branila z užaljenim tonom in strmela v tla. Dekleta si ni upala niti pogledati. Veliko preveč se ga je bala. V bistvu se je bala večine ljudi, ki so živeli na kliniki. Bili so nevarni in nesramni in zlobni... In nikoli ni vedela ali lahko pričakuje sladke besede, ali poskus umora. Živčno se je igrala s svojimi prsti. Spomnila se je, kako je bila prvi teden svojega bivanja na kliniki družabna. Poskušala se je pogovarjati z vsemi, jih spoznati... Že po tednu dni je odnehala. Bili so si preveč različni, preveč napadalni... Niso se držali norm družbe in to je vsekakor pomenilo nevarnost. Grizla si je ustnico, ko je nekaj pritegnilo njen pogled. Bile so rožne vile, ki so si našle svoj dom na oblačilih dekleta pred njo. Hades jih je očarano opazovala in pri tem po nesreči dvignila svojo glavo. Dekle je opazilo njen pogled, zato je Hades zbrala pogum in ji pojasnila. "Rožne vile. Vsepovsod po tebi so. To je lahko dober znak." Za vsak slučaj je stopila še korak nazaj.
Nazaj na vrh Go down

christian skyler jordan

avatar
addicts
addicts

Število prispevkov : 28
Join date : 03/11/2011

ObjavljaNaslov sporočila: Re: sitting in the grass and be okay because of you   Pet Nov 11, 2011 3:37 am

    nezaupljivo je pogledala punco s čudnim imenom - čudna imena, čudni ljudje, si je mislila. postala je previdna, čeprav to zanjo ni bilo nič novega pri neznancih; do vsakogar je bila nasršena, do večine tudi potem, ko jih je spoznala. in ta napadalnost se je poleg tega mešala še z nezaupljivostjo in zdolgočasenostjo, kar je ljudi odbijalo. kot so jih pravzaprav po malem vsi ljudje v depresiji, ker os pač "drugačni", očitno za njihov okus še bolj drugačni kot na primer norci ali pa kurbe (ki so, mimogrede, po njenem mnenju daleč najbolj čudna skupina ljudi na kliniki). in sama ni tistim takega mišljenja - torej bolj ali manj vsem - vračala z enakim nezaupanjem in odbijanjem. "no, hvala torej, hades, da si me počastila s svojo prisotnostjo, vendar..." še preden je izredno sarkastičen stavek uspela povedati do konca, se je zavedela, kaj je punca zamrmrala na koncu in opazila njen očarani pogled. takrat se je odločila, da je dekle nedvomno v skupini norcev, kajti ni še slišala, da bi obstajala posebna skupina za ljudi, ki verjamejo v namišljena bitja, drugam pa se je tudi ne bi dalo umestiti. "kakšne rožne vile? se ti je zmešalo ali kaj? oziroma, zelo očitno si že popolnoma zmešana, zato je tole vprašanje nepotrebno. morda potrebuješ tablete, da ne opaziš še kakšnega rožnatega mamuta?" je pikro in s podtonom nekakšne prezirljivosti dodala, za vsak slučaj pa se je neopazno s pogledom sprehodila po svoji majici, da ne bi bilo na njej res kakšnih nepovabljenih gostov. sama sebi se je zaradi tega zdela čudna in prismuknjena; pomislila je, da ni več tako podobna nekdanji totalno zamorjeni punci, ki ne zna drugega kot sedeti, hoditi in buljiti v neznano. saj ne, da je ne bi to nekako razveselilo, vendar je imela neprijeten občutek da se ne pozna več.

    "oh, poglej, mar bi te razveselilo, če ti povem, da je v tistem drevesu kup vilincev? gotovo je to znak, da je drevo zdravo, ali pač?" ni si mogla pomagati, začela je igrati temnolaskino igro preprosto zato, ker je hotela videti njeno reakcijo. to so bile njene običajne igrice, ki so ji po navadi za kanček razvedrile obraz, tako da je lažje preživela ves jebeni dan. "in glej, tam v tistem potočku je ogromno nimf! pa kako lepo pojejo! moj bog, sliši se kot… justin bieber." upala je, da bo dekle nekako dojelo ironijo na koncu stavka, s katero je hotela namigniti da sploh ne misli resno. kajti njen namen je bil res to, da zvleče hades v njeno najbolj zatopljeno razlaganje pravljičnih bitij, vendar ji je hotela pustiti neprijeten občutek, da abigail tega ne odobrava. sama sebi je priznala, da se je kar dobro znašla, nato pa zopet zapičila oči v dekle. "in mimogrede, jaz sem abigail." ni imela občutka, da bo hades začela razglašati karkoli v zvezi z njo, zato je brez strahu povedala svoje pravo ime, ki ga je prej zase zadrževala zgolj iz sumničavosti, ki je nenadoma izginila ter se pogreznila kdove kam.

    z roko si je šla skozi dolge rjave lase ter si jih spotoma počesala, medtem pa se lažno občudujoče zagledala v hades ter se v hipu spomnila odlične zbadljivke. "ampak joj, na tebi so pa vendar sami demončki… to pa verjetno ni prav dobro, predvidevam? niti v pravljični deželi še nikoli ni bil dober znak, če se je nekoga držalo zlo." o pravljicah je vedela in se spomnila ravno še toliko, da je razlikovala med dobrim in zlim ter vedela nekaj osnovnih dejstev o izmišljenih deželah ter bitij. nikoli ni zares pomislila, da bi ji to kdaj utegnilo koristiti – pravljice je namreč skoraj sovražila, kajti v prejšnjih časih so se ji zdele preveč krute – vendar se je zdaj izkazalo za uporabno znanje. prepričana je bila, da ga bo zdaj znala obrniti proti marsikomu…


    ohmy, sorry for reaaaaaaaaaaaaaaaly lame post sam te dni nimam neke big inspiracije nažalost…
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil

Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: sitting in the grass and be okay because of you   

Nazaj na vrh Go down
 

sitting in the grass and be okay because of you

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
HATE ME HARD, honey :: OOC :: i will find you :: the memoirs-