hi and welcome to hate me hard honey blah blah blah all this stuff comes here!!


the chatbox comes here!



name here!
name here!
name here!
credits come here!! don't be afraid to make it a little longer

Share | .
 

 i give you, if you give me

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo

kaya chrísthia donovan

avatar
crazies
crazies

Število prispevkov : 31
Join date : 31/10/2011

ObjavljaNaslov sporočila: i give you, if you give me   Tor Nov 01, 2011 1:33 am

    globoko je dihala, medtem ko se je naslonila na mrzlo steno na hodniku bolnišnice. v bistvu je bila kakor da bi pravkar stopila iz ledene plošče, njena stopala so bila mrzla kakor led ter prav tako njene roke, vendar se za vse skupaj ni ozirala. bosa, samo v spalni halji je stopala po ledenih tleh bolnišnice ter ob tem se previdno držala stene, kakor da bi se bala, da bo zaradi vseh teh pomirjeval ter podobnih zadev le padla po tleh in se ji ne bo uspelo več vstati. bila je tako prekleto nemočna, ni bila sposobna prav ničesar. ni se smela, oziroma prav mogla se ni več upirati sestram, ki so vanjo filale tablete in pomirjevala eno za drugo. na začetku ji je uspevalo jih še shranjevati in jih se pretvarjati, da jih pridno jemlje, vendar tudi to ni trajalo dolgo. ko je učinek tablet po nekaj dneh ne jemanja izginil, se je njena oblika depresije prelevila v tisto hujšo, pred očmi so se ji začeli vrteti grdi prizori, od njenega otroštva, pretepov, smrti ter v trenutku je dobila željo po samouničevanju in ravno to jo je takrat izdalo. če ne bi naredila tiste usodne napake, ko se je hotela ubiti s tem, da se je vrgla po stopnicah, ji bi še sedaj uspelo zbirati tablete ter ji ne bi bilo treba prodajati svoje telo okoli, kot je to počela sedaj. prekleta norica. bila je prav besna sama nase, zakaj se je takrat hotela ubiti, zakaj je to storila. edino kar si je takrat povzročila je bilo to, da je padla v nezavest ter nekaj podplutb in drugačnih poškodb ter seveda možnost, da bi si s pomočjo tablet vzela življenje. nenazadnje so tisti prekleti terapevti prehitro ugotovili, da je bil poskus samomora posledica ne jemanja tablet ter tako si ni nakopala le to, da ji ne bo več uspelo shranjevanje pomirjeval, pač pa tudi to, da so jo sestre mučile, dokler niso videle, da je zares pojedla tisto belo stvar. nič kolikokrat je šla po tistem bruhati, v upanju, da bo boljše, vendar kmalu je uvidela, da jo bo to pripeljalo le še do enega poskusa in še strožjega ukrepa. tako da, kakorkoli je pogledala, ne bi ji uspelo veliko. za trenutek je zaprla oči ter se ugriznila v ustnico, ko je slišala korake na hodniku, vendar ko so se slednji počasi oddaljevali si je prav oddahnila. zakaj je pravzaprav počela to? seveda, da se bo lahko na koncu do smrti zadela z pomirjevali ter odšla iz tega pofukanega sveta, kaj pa drugega. vendar je bilo res vredno, da je za to prodajala svoje telo, za nekaj par tablet, ki pa je bilo vprašanje, če jih bo sploh dosti? ja, če je to počela je bilo očitno vredno. tako ali tako ni čutila nič in na koncu bo dobila eno lepo nagrado, katero je čakala že od samega začetka, odkar je prišla sem. ob misli na to, se je na njenem obrazu zarisal sled nasmeška, saj kaj drugega tako ali tako ni bila sposobna. s tihimi koraki je prehodila hodnik z ledenimi tlemi ter se ustavila pred sobo številka dve. za trenutek je malce nagnila glavo v stran, kakor da ni povsem prepričana, če dela prav. vendar koliko krat je že dala to skozi, bo tudi še tokrat. vendar razlika je bila le v tem, da naj bi tokrat dobila prekleto velik odmerek, kateri bi jo skoraj sigurno pahnil na rob. ob misli na to se ji je čez obraz zopet zarisal tisti izraz podoben nasmešku. v bistvu bo konec. popravila si je svoje rahlo skodrane rjave lase, ki so ji dali videz popolne porcelanaste punčke- ustnice je imela rdeče kot kri, rjave lase ter bledo, skoraj belo polt. popolna podoba dekleta, ki se bo zdaj, zdaj zlomilo ter nekje na dnu je tudi brigitte komaj čakala ta konec. roko je položila na kljuko ter potiho odprla. nenazadnje je bila ura sredi noči in res ni hotela, da jo kakšen še bolj blazen kot ona terapevt zasači ter jo strpa bog ve kam. stopila je notri ter za seboj zaklenila vrata. ni potrebovala dolgo, ko so se njene oči navadile na lunino svetlobo ter na njenem obrazu se je zarisala sled zadovoljstva ob pogledu na temnolasca. »zachary,« je zašepetala namesto pozdrava, medtem ko je stopila do njega ter brez opozorila je svoje ustnice pritisnila na njegove, nato pa jih je pomikala navzdol proti vratu, medtem ko je njena roka zlezla pod njegovo majico ter zdrsela navzdol navzdol po trebuhu. »imaš tisto za kar sem te prosila?« je zamrmrala čez poljub, ob tem pa ga mogoče premočno ugriznila v ustnico, vendar s tem se ni ukvarjala, namesto tega pa je v naslednjem trenutku pogled zavrtala v njegove oči in se nemudoma ustavila z vsemi dotiki, kakor je začela. če nima tistega kar je ona želela, tudi on ne bo dobil tistega, kar je želel.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil

Gost


Gost


ObjavljaNaslov sporočila: Re: i give you, if you give me   Sre Nov 02, 2011 8:01 am

    bil je na pomirjevalih, in počutil se je dobro. v bistvu je njegova glava prvič delala proti temu, da je bil popolnoma potreben, ampak je prvič, zares prvič ravnal po tem da je delal nekaj prav. bolel ga je kurac za to, ali bo danes pofukal žensko, čeprav mu je že bilo vse dano na pladenj. v roki je držal tisto dozo pomirjeval, kolikšno je človek potreboval da se ubije, kar mu je dalo v trenutku občutek da je jeben bog. navsezadnje, če bi dal otroku to, da splakne po svojem grlu bi umrl. lahko bi bil morilec, in dejansko odločal o tem ali človek živi ali ne, kar je bilo skoraj boljše kot seks. a po drugi strani, tako ali tako je že bil jebeno nemoralen – silil je ženske, jih opajal z nekimi lažnimi besedami ali alkoholom ter jih pofukal kot neko žival. naj bi šel še v to skrajnost, se počutil še bolj neumnega in primitivnega, ter naj ga še po neki možnosti zaprejo nekam ker je pač želel po eni strani pomagati sočloveku k temu da naredi samomor, ker bi ga odrešil, a po drugi strani enostavno ni hotel videti kako oseba umira? stresel je glavo, navsezadnje jebeno ni bil moralen in mu ni bilo mar. enostavno mu ni bilo mar za soljudi, glede na to da so vsi bili obsojeni na to da živijo neko normalno življenje kjer je največji cilj da dosežeš neko družinsko življenje in imaš tako imenovano ustaljeno življenjsko pot, kar je z drugimi besedami pomenilo da hočeš umreti ker je jebeno dolgčas, vsi ljudje ki so pa strmeli k čemu drugemu, so se pa enostavno znašli tukaj, kjer so se dogajale še bolj bolne stvari, kot pa bi si človek sprva zamislil. nihče sicer ni umrl, kar bi bilo za pričakovati glede na kontrolo ki so jo včasih prakticirali, a to je bilo mogoče enkrat na mesec. sam si je lahko spraznil jajca kdaj se mu je zahotelo, če je bil odkrit, in glede na to da je to že večkrat naredil s samo glavo ustanove, je bila precejšnja zmeda o tem ali bo sploh kdo se ozdravil ali ne. toliko o dobrem izkoriščanju denarja. dvignil se je iz ležečega položaja, ko je kar naenkrat slišal korake in avtomatsko skril stekleničko v žep, po eni strani najbolj ter po drugi strani najmanj očiten prostor, sploh. čeprav je vedel, da bo skozi vrata stopila rjavolaska, s katero se že druži precej časa, glede na to da sta skoraj isti čas začela v tej norišnici, in da ji je vedno priskrbel pomirjevala, nazadnje pa obljubil dozo ki jo bo ubila, sama je pa to vračala vse z umazanim seksom. le da pri nje je bila ta razlika – pri nje ga je dejansko skrbelo za to, ali je vse skupaj dobro ali ne, navsezadnje je bila tako zelo krhka. tako krhka se mu je zdela pod prsti in ko jo je tako gledal kako se mu je približevala, mu je skoraj zastal dih. zgrožen sam nad sabo, je še tesneje stisnil tisto stekleničko tablet v žepih, ter se ji skušal nasmehniti, čeprav vsega kar je bil zmožen je bil le nek kisel nasmešek. »živijo, brigitte,« je rekel kar se da hladno, ter jo skušal poljubiti nazaj. misel na to, da ji bo ravno podal smrt, ter se igral nekega jebenega boga za eno uro dokler je ne bo pobralo, ga je gnusila. jebemti, ni bil bog da bi se kar tako lahko igral z življenji, še na sploh ne punčkam ki jih je drugače fukal, ne pa ubijal. globoko je zadihal, ko se je njena roka znašla pod njegovo majico, le da ni bil tisti popolni učinek glede na to da je vse skupaj še vedno skrival. točno je vedel da se bo zabava počasi končala, in da bo zahtevala druge stvari, boljše stvari, ne samo njega. navsezadnje je vedel da najbrž je navaden izmeček zanjo, ter da skozi vse to sploh ne bi šla skozi če ne bi vedela da bi ji lahko enkrat vzel ta kurčeva pomirjevala. »misliš to?« je vprašal ter povlekel ven stekleničko tablet, ki bi ji mogle dati večen spanec, a namesto da bi jih podal kar v njene roke, jih je trdno držal v roki, sam pa se skušal otresti njenega objema. »glej, ne. enostavno preveč pizdarij bi bilo da bi ti jih kar tako dal. zdržal sem s pomirjevali, a ne dam ti te količine, pod nobenim pogojem. jebemti, cela si mrzla,« je še dodal, ter jo skušal pogreti z kratko odejo ki je bila na njegovi postelji. »pa ne delam to iz sebičnih razlogov, da se razumeva. ampak samo poglej se, dvajset let si samo stara, ne prekleto mlajša od mene ali karkoli, ampak sigurno, sigurno se bo našel nekdo ali nekaj kar te bo rešilo iz tega kurčevega sranja. ne govorim zdaj da te bodo tukaj magično ozdravili, a definitivno je nekaj v tistem realnem svetu, ob čemer se ne boš hotela takoj ubit,« je še dodal, ter jo skušal še bolj poviti okoli odeje. če bi se v tem trenutku pogledal v ogledalo, se najbrž sploh ne bi prepoznal. kdo sploh je zdaj?


    tagged is the lovable brigitte, there are 859 words in this post and lame-ish, sorry >< upam da si začneš kaj :3 oh, and i'm listening to yann tiersen for inspiration.
Nazaj na vrh Go down

kaya chrísthia donovan

avatar
crazies
crazies

Število prispevkov : 31
Join date : 31/10/2011

ObjavljaNaslov sporočila: Re: i give you, if you give me   Sre Nov 02, 2011 9:44 pm

    ko je na dan privlekel oranžno stekleničko, v katero so bili nabiti beli tableti, so se ji oči preprosto zaiskrile ter pred njo so že začele poplesavati podobe, kako lepo in dobro bo, ko ji bodo slednje spolzele po grlu ter bo v roku parih minut, dokler ne začnejo delovati, se preprosto poslovila od tega pofukanega sveta. preprosto bo konec, konec vseh ter bolečin ter ostalih zadev, ne bo se obremenjevala več s tem, kdo jo ima rad in kdo ne in kaj se bo zgodilo v prihodnosti. prav nič več je ne bo zanimalo, vse bo v trenutku izgubilo pomen, ona se bo izgubila- izgubila bo samo sebe. vendar bilo ji je vseeno, po vsem tem je bila več kot pripravljena umreti. sedaj se je zavedala, kako močno so zgrešili njen oddelek med depresivci in samomorilci, vendar bilo ji je vseeno. hotela je umreti, preprosto je hotela ter sedaj je bila ta priložnost pred njo, pred nosom ter kakor otrok je stegnila roko, v pričakovanju, da bo dobila svojo zaslužno najljubšo igračo. na njenem obrazu je še vedno poplesaval nasmeh ter iskrice v očeh so bile še vedno prižgane ter marsikdo bi rekel, da odseva popolno srečo, vendar se je vse skupaj obrnilo v trenutku. ko se je naenkrat otresel njenega objema, v katerem ga tako ali tako ni bila sposobna zadržati, stekleničko pa je obdržal v rokah, je nekajkrat presenečeno zamežikala, njena roka pa je še vedno visela v zraku. čutila je, kako so se ji v očeh nabrale solze od zavrnitve ter dejstva, da je bila očitno le izkoriščena za seks. kaj drugega bi pa seveda lahko pričakovala- sploh pa od tega tipa ljudi. »zachary,« je zamrmrala ter ob tem so se ji stresle ustnice kakor pet letnemu otroku, ki ni dobil željne igračke, količina njenih solz v očeh pa je z vsakim korakom bolj naraščala. »izkoristil si me,« je dejala skozi stisnjene zobe. »pustila sem ti, da si z mano počel kar si hotel, sedaj mi pa narediš to? kako prekleto si mogel? oh ja seveda, koga sprašujem« je rekla ter odkimavala z glavo. »saj ne bo nobenega sranja, nihče ne bo vedel od kot sem jih dobila, niti kako. ne boš ti kriv. le daj mi jih. zaslužim si jih,« je še naprej preprosto prosjačila po tisti oranžni steklenički ter se celo iztegnila proti njej, vendar koliko moči je imela, ji več kakor da je padla v njegov objem ni uspelo. ko jo je ovil z odejo, se jo je takoj od tepla, čeprav je vedela, da bo še poskušal, ona pa ni imela moči za nič takega. »kako prekleto si mogel, zachary?« je dejala, ko so ji po licu začele teči solze, sama pa je še vedno odklanjala tisto prekleto odejo. »ne počneš iz sebičnih razlogov? ne? vse sem storila kar si hotel, samo da bi dobila to, ti mi pa sedaj narediš tole in rečeš, da bo mogoče kje kdo, ki me bo spravil iz vsega tega sranja? prekleto, odpri oči. nočem živeti in nočem najti nobenega, ki bi mi pomagal, razumeš? konec je, vsega na tem svetu je zame konec. in tudi, če mi ti ne boš dal tiste stekleničke, bom našla način, kar ti tudi sam veš, da ga bom. le pri nekom drugem, ki me ne bo tako grdo izkoristil kakor ti. seveda, preveč sem pričakovala od tebe, sploh od nekoga, ki je odvisen od seksa« je dejala ter odkimavala z glavo, po licu pa so ji še vedno tekle solze. v bistvu je bila tako prekleto zaslepljena od vsega skupaj, da ni niti opazila, da je pri zacharyju nekaj drugače. v drugem primeru bi se definitivno drugače obnašala do njega, drugače bi sprejela tole spremembo, vendar sedaj tega ni bila sposobna, preprosto ne.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil

Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: i give you, if you give me   

Nazaj na vrh Go down
 

i give you, if you give me

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
HATE ME HARD, honey :: OOC :: i will find you :: the memoirs-