hi and welcome to hate me hard honey blah blah blah all this stuff comes here!!


the chatbox comes here!



name here!
name here!
name here!
credits come here!! don't be afraid to make it a little longer

Share | .
 

 fuck me, fuck me, make me come again,

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo

Gost


Gost


ObjavljaNaslov sporočila: fuck me, fuck me, make me come again,    Pon Okt 31, 2011 10:16 am

    v bistvu je bil popolnoma navaden večer, ko se je umobolnica že relativno spraznila in se je lahko znebil tistega prisiljenega jebenega nasmeška, katerega je nosil zgolj zaradi tega da se je znebil vseh ljudi ki so ga opazovali kakor da bi bila kakšna žival. dobro, navsezadnje se je obnašal kot žival ko je bil v svoji primitivni obliki, in to je bila takrat ko je fukal, a navsezadnje je bil skoraj prepričan o tem, da so sami imeli še bolj perverzne igre doma, ki so jih samo pobirali od ljudi kakršni je bil on. vsi ljudje so bili umazani in prav nihče ni bil več popolnoma brezmadežno bitje ki ne bi zagrešil niti ene stvari v življenju. župniki so fukali, nune so se samozadovoljevale in zdravniki so pobijali zaradi zabave. takšno je bilo pač življenje in slej kot prej bi se moral vsak enostavno navaditi na dejstvo da vse skupaj ni jebena pravljica. kar pa seveda je bilo težko dokazati, glede na to da jih je večina živela v viziji da so okoli njih mavrice in samorogi ki serjejo še več mavric – včasih tudi dobesedno. kakorkoli, počasi se je sprehajal po hodnikih, ter si na roko vsul nekaj pomirjeval ki jih je spizdil iz police njegove osebne pomočnice, ali karkoli je že bila. navsezadnje jih ne bo tako zelo potrebovala, kajne? hitro jih je splaknil z nekaj požirki jebenega viskija ki ga je vedno hranil v majhni steklenički v njegovih žepih. okus je bil nagnusen, kar je bilo za pričakovati, a že čez nekaj trenutkov je lahko čutil kako opojno je vse skupaj delovalo na njegove noge, kako so začele počasi lebdeti in kako je počasi izgubljal kontrolo sam nad sabo, ter se vedno bolj spreminjal v človeka ki se je bolj obnašal po instinktu kot pa zdravi pameti. zato se je tako bolj nasmejal, ko je videl njegovo svetlolaso vilinko, kako je izstopila ven iz ene izmed terapevtskih sob. bila je ena izmed tistih oseb, ki očitno niso imele kaj proti, da je bil nasilen, da jim je dajal napačno upanje in da je enostavno delal po svojem čutu, kot pa svojem umu. hitro je stopil proti nje, ter jo zagrabil za roko, pri tem pa z drugo zelo počasi zdrsel po njenem telesu. »živjo, škrat moj,« je rekel počasi v njeno uho, ter se z sunkovitimi gibi prebil skozi vrata v moški wc, ki je bil kot običajno, prazen ter čist. precej čist. »saj vem da je to precej spontano, ampak saj vem da ne moraš reči ravno ne, kajne?« jo je vprašal, ter jo zabil ob steno, brez kakršne koli možnosti da bi se dejansko lahko rešila iz nastale situacije. saj ne, da je bil tako agresiven, a v tem trenutku je enostavno bil potreben. bil je potreben tistega občutka da se bo ravno kar znebil nagona, ki ga je dobil, in bil je potreben da je čutil vsaj nek užitek – pravzaprav, po tistih tabletah, da je sploh kaj čutil. enostavno potreboval je to, in vedel je da njegova svetlolaska ni imela kaj proti, ali pač? »saj veš da ni lepo, da odstopiš tako toplo povabilo k nečemu, kajne?« ji je rekel, ko se ga je skušala rešiti iz grobega oprijema. »in danes bom enkrat za spremembo naredil tisto kar imaš najraje na celem širnem svetu, moja ljubezen gozdna. popolnoma tiho bom, tako da upam da boš cvilila, upam da boš želela več, ker jaz te bom samo gledal in usmerjal,« je v popolnoma lepem tonu rekel ter se ji nasmejal. »dobro vem kako ti je to všeč,« je še dodal ter s prsti začel počasi odpenjati njeno zadrgo na hlačah, ter se začel pomikati proti spodnjicam, in posledično še na predel pod njenimi spodnjicami, »ko te poslušam. ko gledam kako reagiraš na recimo tak dotik« in tako je počasi začel jo ljubkovati kakor vedno, dokler se ni enostavno začel zavedati kaj v bistvu počne ter jo še bolj potisnil ob steno. jebene tablete.

    tagged is the awesome esther, there are 658 words in this post and sorry this is a bit shorter, and a bit lame-ish. se vidi da sem iz vaje, ampak ja :3 malce psiho začetek, upam da si boš lahko začela kaj iz njega. oh, and i'm listening to pink floyd for inspiration.
Nazaj na vrh Go down

daniel ethan baker

avatar
whores
whores

Število prispevkov : 35
Join date : 27/10/2011
Age : 22

ObjavljaNaslov sporočila: Re: fuck me, fuck me, make me come again,    Pon Okt 31, 2011 11:24 pm

    Dan se je vlekel že od jutra. In jutro se je vleklo že od večera. Če ne bi bila pojedla tistih modrih dveh tablet je ne bi nikoli nehala boleti glava in ne bi prenehala s kričanjem. Jutro je bilo namreč najhujše kajti zdravila so popustila njena sostanovalka pa se je spolno spravila nadnjo in jo pričela božati po njenem telesu. Zadnje čase je do vsega čutila odpor. Nihče je ni imel zares rad in nihče je ni bolj zastopil kot Zac. Vseeno pa je bil tudi rjavolasec zadnje čase malo preveč napet in jo je pretepal še bolj kot ponavadi. Njeno življenje je bilo torej totalno na dnu in niti njena mama, ki jo je včasih obiskovala vsaj enkrat na teden, je sedaj s tem prenehala. A vseeno ni izgubila upanja, kajti bila je sobota čas obiskov in imela je nekaj možnosti da jo obiščeta sestrica in brat.
    Ko se je tako sprehajala ob ograji in premišljevala o ljudeh, ki so želeli pobegniti iz bolnišnice, njenega doma, so se ji je zdeli trapasti. Sama se je čutila dolžno, da ostane tu. Bolnišnica je bila namreč njen dom in nikjer drugje ni bila varna. Pred dobrim mesecem dni je namreč slišala pogovor med sestrami in zdravnikom. Nekaj o tem, da bo morala verjetno do smrti ostati tukaj. S tem so ji neverjetno polepšali dan, čeprav ni bila 100% prepričana ali je res vesela. Ko je prišla do velikanskega hrasta ga je močno objela in se nasmehnila. Tako je ostala še nekaj dolgih minut, vedoč da ji drevo vrača objem. Ni ga poimenovala, kajti verjetno je imelo že ime. Hrast. Velikanski hrast, rjavkasto-rumeno-rdeče barve. Lepo poraščeno in skozi čas, ki ga je preživela tu je raslo z njo. Bil je za skoraj meter večji od nje in upala je, da ko bo stara dvajset let bo postala vila in bo lahko zletela nanj. Misli so ji poplavili palčki, ki so jo zasledovali že od jutra. Zamahnila je z roko in zašepetala nekaj v pozdrav. V resnici pa za njo ni bilo nikogar. Ne sester, ki bi jo želela napojiti z zdravili in ne ljudi, ki so ji želeli slabo. V umobolnici je bilo namreč cela gora ljudi, ki so vedno nekaj zahtevali in se nikoli niso za nič potrudili. Nekateri so bili odvisniki in so z lahkoto dobili alkohol ali inekcije, spet drugi so bili kurbe in so zlahka nekoga pofukali. Torej je bil to dom debilov, za katere ni bilo niti najmanjše možnosti, da postanejo normalni. Še odrasli ljudje, ki so delali v njej so morali biti vsaj malo prizadeti, ker drugače ni imelo smisla, da bi delali v njej. In če si bil vsaj za košček normalen si potem postal navaden debil, ki so ga odcepili od svoje družine. Nikogar niso namreč z doma obiskali vsak teden. In dnevi ko so obiskovali Esther so tudi sedaj minili in vse je kazalo, da nikogar ne bo.
    Kosilo je presedela ob Kit in Brigitte ter Calisti. Vse so bile posebne kot jih je sama klicala. In če bodo imele veliko srečo bodo mogoče tudi same nekoč spoznale, da imajo nadnaravno moč. Rižota je bila na pol zažgana in skoraj vsi krožniki so ostali polni. Plavolaska ki je ljubila zažgane reči se je potrudila in pojedla večino drugih krožnikov. Na koncu je bila že tako sita, da vase ni mogla spraviti niti koščka orehove pite. Po kosilu je imela terapijske ure, ki jih je preživela ob svojem zdravniku. Skoraj dve uri je sedela in zrla v tla. Nič. Ni želela govoriti z njim, kajti vse kar je rekla in zamomljala si je zapisoval v njegovo beležko kar jo je motilo. Enkrat ga je vprašala zakaj točno počne to reč, on pa se ji je samo nasmehnil in jo vprašal kaj so imeli za kosilo. Ob njem se torej ni počutila dobro. Sploh pa ni nikoli želela, da bi mu pripovedovala o svojih nevidnih prijateljih. Je bil pač tako za luno, da jih ni videl kar pa ni bil njen problem.
    Ko je izstopala iz terapevtskih sob in tiho zaprla vrata sobe se je znašla na skorajda preveč belem hodniku. Za njo je stopal Zac in jo skorajda nerodno zagrabil za roko. "Škratinja." je zašepetala in ga objela. Nič kaj ni bilo videti, da bi mu bilo prijetno, ko ga objema trapa kot je ona. Ko jo je odpeljal v moški wc je že vedela kaj sledi in umsko se je že pričela pripravljati na vse kar bo prišlo. Ponavadi je bilo precej živalsko in nikoli se ni preveč potrudil, da bi ji bilo prijetno. Včasih je kričal nadnjo in jo tepel s svojim pasom, kot bi bila osel ki ga je treba poganjati. Včasih sta bila oba dva tiho in se je slišalo samo njeno zadihanost. Po pravici povedano je je bilo lepo kadar jo je nategnil. Počutila se je za nekoga vredno. Vsaj posvečal ji je čas, in oba sta iz tega dobila zadovoljstvo. Esther mu je slepo verjela, da mu je resnično všeč. Saj mu je po eni strani bila, spolno. Ko jo je prislonil ob zid in jo nemara z glavo zabil ob steno je začutila, da bo imela naslednje jutro modrico. Slačil ji je hlače in pričela se je hihitati. Kot bi iskal zaklad, le da je bil ta zaklad njeno mednožje. Všeč ji je bilo kot jo je poklical moja ljubezen gozdna. Zaprla je oči in se dotaknila njegovih stegen. Na sebi je imel še vedno hlače in tokrat je bila nekoliko drzna, skušala mu jih je odpet. "Bom. Samo zate bom cvilila in želela več." se ja zahihitala. Počasi jo je ljubkoval in ona je z roko zadovoljevala njegov ud. Nikoli si ni želela ničesar od tega, a ni imela izbire. Če se je potrudila je v tem znala prekleto dobro uživati, samo nekako se je morala v to poglobiti. Pokleknila je in se z usti oprijela njegovega penisa. V tem je užival, kajti z rokami se je dotaknil stene za njim in pričel globoko dihati. Že v naslednjem trenutku jo je močno zagrabil za lase, in jo skorajda odpulil čop las. Bolelo jo je, a ni rekla ničesar. Tiho ga je zadovoljevala, kot je to počela vsakič, ko se mu je to zazdelo.

    this post is tagged for pretty zachary and there are almost 1.039 words. on my radio's playing florence and the machine and i am telling you these is so great! in verjemi post je ful dobr spisan.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
 

fuck me, fuck me, make me come again,

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
HATE ME HARD, honey :: OOC :: i will find you :: the memoirs-